3. naloga: Oblika besede

Naloga
S seznama izberi dve različni besedi. Vsako v svoji kompoziciji uredi/stavi tako, da izraziš njen pomen s prostorom, velikostjo, razporejanjem ali orientacijo črk na formatu dimenzij 18 × 18 cm. Črk ne smeš pačiti v nobeni smeri in na noben način. Delaš s fotokopiranjem, računalnikom ali kombinacijo obeh metod. Uporabi v datoteki določeno pisavo Futura Bold (črke so v kruvuljah).

Seznam besed:
povečava, motnja, izguba, ponovitev, selitev, prehod, premik, dodatek, izloček, rast, raztezanje, stiskanje

Nasvet
Premisli, s katerimi tipografskimi sredstvi lahko učinkovito ilustriraš pomen besed.

Izvedba
Obvezno uporabi datoteko n3_oblika_besede. Odpreš jo v Adobe Illustratorju, kjer  datoteko tudi obdelaš. Če delaš analogno, sprintaj in kopiraj.
Obe kompoziciji natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, pisava Myriad regular, 10 t.e., leva poravnava s kolofonom:
3. naloga: Oblika besede, Tipografija I, 2016/2017, Ime in Priimek

Časovnica
skice: 8. marec
1. korektura (rešitvi porezani na format): 15. marec, 2017.
oddaja končnega izdelka: 23. marec 2017.

1. naloga: Ilustracija po značilnostih pisave

Naloga
Izberi si pisavo iz kataloga založbe Emigre. Na podlagi značilnosti izbrane pisave nariši 5 poljubnih transportnih sredstev. Riši ploskovno, v dveh dimenzijah in črnobelo. V ilustracije prenesi natančnost tipografske risbe.

Izvedba
Na dveh ležečih formatih A3 predstaviš:
a. ilustracije
b. izbrano pisavo (fotokopija kopija vzorčnika) z analizo značilnosti.
oba lista podpišeš: Tipografija III, ime in priimek, šolsko leto; v pisavi Myriad, vel. 10 t.e.

Časovnica
oddaja: četrtek, 23. marec, 2017 (skupaj z ostalimi nalogami).

2. naloga: Črkovna kompozicija

Naloga
Izberi dve črkovni vrsti: serifno in brezserifno. Iz njiju sestavi dve različni tipografski kompoziciji (pozitiv in negativ) tako, da izpostaviš oblikovne značilnosti izbranih črk.
Za pozitivno kompozicijo uporabi poljubnih 13 znakov serifne črkovne vrste, ki jih dopolniš z manjkajočimi 13 znaki iz brezserifne črkovne vrste, skupaj torej 26 znakov.
Za negativno kompozicijo zamenjaš znake; serifni znaki iz pozitivne kompozicije postanejo brezserifni in obratno. Seveda spremeniš tudi kompozicijo.
Uporabljaj samo minuskule ali samo majuskule. Črke smeš proporcionalno povečevati in obračati, druge transformacije niso dovoljene. Delaj analogno ali digitalno, a izključno v črnobeli tehniki, končni format vsake kompozicije meri 18 × 18 cm.

Nasvet
Ko izbiraš pisavi, opazuj črke kot abstraktne likovne forme. Ne odločaj se subjektivno na podlagi všečnosti, temveč prepoznaj likovne kakovosti posamezne črkovne vrste.
Premišljeno načrtuj kompoziciji, izkoristi potenciale protioblik in detajlov.

Izvedba
Obe kompoziciji natančno izreži in higienično nalepi na črn karton formata 42 × 28 cm. Dodaj trak iz belega papirja dimenzij 38 × 2 cm, pisava Myriad regular, 10 t.e., leva poravnava s kolofonom:
2. naloga: Črkovna kompozicija (ime serifne pisave, ime brezserifne pisave), Tipografija I, 2016/2017, Ime in Priimek

Časovnica
skiciranje: 1. marec, 2017.
1. korektura (rešitvi porezani na format): 8. marec, 2017.
oddaja: 15. marec 2017.

1. naloga: Tipografski dnevnik

Naloga
Preko celega semestra zbiraj različne tipografske vzorce. Lahko skiciraš, fotografiraš, izrezuješ iz revij, časopisov, embalaže, dodajaš na ulici najdene kose papirja, ipd. Vsak vzorec, ki ga najdeš, prikaži v kvadratu s stranico 5 cm. Svoje vzorce razporedi v enostavno mrežo 2 stolpcev in 4 vrstic. 8 vzorcev zapolni eno stran. Do konca semestra izpolni vsaj 12 takih strani. Iskanje vzorcev s pomočjo spletnih iskanikov ni dovoljeno.

Nasvet
Napravi si preprosto kukalo iz lepenke ali pleksija, ki ti bo služilo dvojno: za lažje okvirjanje in izrezovanje vzorcev brez merjenja. Uporabljaj ostra orodja, bodi natančen pri izrezovanju, lepi higienično.

Izvedba
Uporabi datoteko p1_tipografski_dnevnik_mreza.pdf in si jo sprintaj. Odtisnjen list formata A4 prepogni po oznakah na krajši simetrali. V označene prostore lepi svoje vzorce. Ob koncu predavanj vse liste tipografskega dnevnika zveži z japonsko vezavo; pregibi listov so na zunanjem robu zvezka. Ne pozabi na primeren ovitek, na katerem mora biti izpisano sledeče:
Tipografski dnevnik, Tipografija I, 2016/2017, Ime in Priimek

Opozorilo
Ob tiskanju mora biti nastavitev za večanje ali manjšanje izklopljena, sicer mreža ne bo odtisnjena v pravi velikosti. Poglej tukaj.

Časovnica
1. korektura: 1. marec, 2017.
oddaja: 31. maj, 2017 (skupaj z ostalimi nalogami).

__________

skica vezave

japonska_vezava

Zakaj Helvetica?

Objavljeno prvič v reviji Klik št. 90. julij 2007
Tipografija/O črkah.
Tekst: Domen Fras

Na svetu obstaja ogromno dokumentarnih filmov o nenevadnih živalih, nepojasnjenih skrivnostih, pomembnih dogodkih, zgodovinskih osebnostih, skratka o vsem mogočem. Razen o tipografiji. Takega filma ni. Oziroma natančneje: ga ni bilo, dokler ga ni posnel ameriški režiser Gary Hustwit.

Hustwit, zasvojen z dokumentarci, prihaja iz južne Kalifornije. Je bivši punker, založnik, neodvisni filmski producent nagrajenega filma o glasbeni skupini Wilco: I Am Trying to Break Your Heart in od nedavnega je tudi režiser. Helvetica je njegov prvenec. Razlog zanj je bil neverjetno preprost. Hustwit je želel videti film o tipografiji. O oblikovanju tipografij v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. A je v hipu dojel, da bi tak projekt vzel vsaj pet let trdega dela in se je osredotočil zgolj na Helvetico, tipografijo, ki je pustila tako dramatične posledice v vizualni kulturi zahodnega sveta v drugi polovici 20. stoletja.

V popotovanjih skozi urbana središča ZDA, Anglije, NIzozemske, Nemčije, Belgije, Francije in Švice v objektiv svoje kamere lovi Helvetico v akciji in interakciji med ljudmi ob popolnoma vsakdanjih opravilih. Film po eni strani duhovito, po drugi pa skrajno dokumentarno in brez dodatnega komentarja prikazuje, kako tipografija naseljuje urbanizirane prostore. To, za dokumentarni film tako zelo nenavadno atmosfero, odlično dopolnjuje glasba, ki so jo posebej za glavno igralko Helvetico napisali The Album Leaf, Battles, Caribou, Chicago Underground Quartet, El Ten Eleven, Four Tet, Kim Hiorthøy, Motohiro Nakashima in Sam Prekop. Hustwit o Helvetici sicer pravi, da se mu je vedno zdela kot glasbeni film o tipografiji. A temu vendarle ni tako.

Na njegovo izhodiščno vprašanje: “zakaj? zakaj je tipografija, ki jo je pred petdesetimi leti oblikoval malo znani Švicar Max Miedinger postala tako popularna, tako vseprisotna?” odgovarjajo legende grafičnega oblikovanja. kot so Erik Spiekermann, Matthew Carter, Massimo Vignelli, Wim Crouwel, Hermann Zapf, Neville Brody, Stefan Sagmeister, Michael Bierut, David Carson, Paula Scher, Jonathan Hoefler, Tobias Frere-Jones in mnogi drugi. Čeprav je Helvetica “nevtralna” tipografija, je pogledov, mnenj, videnj, razlogov in teorij o njenem neizmernem uspehu v zadnjih 50 letih, še dosti več, kot je razpravljalcev v filmu in sleherni od njih doprinaša kamenček v mozaik odgovorov. Tak nedogmatski pristop je zagotovo ena največjih kakovosti tega filma, v katerem enoznačnega odgovora ni mogoče dobiti, niti ga ni pričakovati. Ravno na ta način in z mojstrskim obvladovanjem filmske govorice Hustwit predstavlja fenomen Helvetice preprosto in zelo edukativno.

Veselimo se, da tega odličnega dokumentarca ni posnel grafični dizajner, ampak font freak. Zato je film profesionalno popolnoma neobremenjen in absolutno gledljiv. Za dizajerje je vsako vabilo k ogledu odveč, saj ga bodo želeli videli zavoljo prestiža in zato, da v odgovorih svojih idolov najdejo ustrezne argumente, ki jih zagovarjajo pri lastnem delu. Vsem ostalim pisočim in beročim, ki črke okoli sebe jemljejo kot samoumevne in ki jih morda tudi popolnoma nič ne zanimajo, pa tole Helvetico toplo priporočam. Svet okoli vas bo ostal enak, le videli ga boste popolnoma drugače. Uživajte. Jeseni tudi na DVD.

Helvetica, Dokumentarni film, 80 min. R: Gary Hustwit, 2007
Avtor članka je bil prisoten na nemški premieri, 19. maja 2007 v Berlinu.