OI, 7. seminarska naloga: Okvir

Koncept
Vidno sporočila so vedno omejena z robom medija. Premišljen stik podob in besedila z navideznim ali fizičnim robom bralcu ponuja dodatne interpretacije likovne pripovedi. Kadriranje je sestavni del strukturiranja informacije. Izberi eno podobo, ki jo kot vizualni esej predstaviš v najmanj 3 različnih kadrih, pri čemer moraš dosledno upoštevati sledeča razmerja kompozicij: 1:1, 2:3, 3:2, 16:9, 1:2

Pri izvedbi naloge vključi že pridobljene izkušnje iz preteklih nalog … Še posebej bodi pozoren na odnose obravnavo roba (živ rob ali margina).

Izvedba (rok 6. 5. 2015)
Tehnika izvedbe je poljubna: analogno ali digitalno.

Na korekture prinesi izvorno podobo in vse kadre, vsakega posebej sprintanega na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 6. seminarska naloga: Plasti in prosojnost

Koncept
S plastmi tvorimo vizualne pripovedi. Najdi podobo (risba, fotografija, … ) ki ji z dodajanjem ali odvzemanjem plasti (ploskve različnih oblik) nadgradiš vizualno narativnost. Sestavi dve kompoziciji, kjer je ista podoba glede na ostale elemente:

– podoba je primarna
– podoba je sekundarna

Pri izvedbi naloge vključi že pridobljene izkušnje z ritmom, ravnotežjem, obliko in protiobliko, barvami … Še posebej bodi pozoren na odnose med barvnimi ploskvami, obravnavo roba ipd. Uporaba besedil ali naslovov ni dovoljena, lahko pa uporabiš črke kot abstraktne likovne forme.

Izvedba (rok 8. 4. 2015)
Tehnika izvedbe je poljubna: analogno ali digitalno, obvezen je le format izdelkov: 1:1 (180 × 180 mm), kvadratni. Kompozicijo naj obroblja tanka črna črta.

Na korekture prinesi izvorno barvno kombinacijo in vse tri kompozicije, vsako posebej sprintano na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 5. seminarska naloga: Barva

Koncept
Barva je pomemben likovni element vidnega sporočanja. Najdi tako sporočilo (tiskovina, plakat, logotip, spletna stran) z določeno barvno kombinacijo, za katero ugotoviš, da je njen barvni kod pomemben dejavnik likovnega jezika. Analiziraj ta barvni kod po tipu barv (primarni, sekundarni, terciarni) in tipu kontrasta (komplementarni ali analogni).
Iz izluščenih barv sestavi tri poljubne barvne kompozicije:

– kompozicija iz izluščenih barv
– kompozicija, komplementarna izluščenim barvam
– kompozicija, pri kateri se zgodi efekt barvne spremembe (Bezold, Crispen, …)

Pri izvedbi naloge vključi že pridobljene izkušnje z ritmom, ravnotežjem, obliko in protiobliko … Še posebej bodi pozoren na odnose med barvnimi ploskvami.

Izvedba (rok 8. 4. 2015)
Tehnika izvedbe je poljubna: analogno ali digitalno, obvezen je le format izdelkov: 1:1 (180 × 180 mm), kvadratni. Kompozicijo naj obroblja tanka črna črta.

Na korekture prinesi izvorno barvno kombinacijo in vse tri kompozicije, vsako posebej sprintano na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 4. seminarska naloga: Protioblika in oblika

Koncept
Sestavni del vsake črke sta njen črni in beli del. Če črko izoliraš in zelo povečaš, postane abstraktna likovna forma. Sploh v primeru, da jo zavrtiš ali zrcališ. Izberi dve črki, ki imata izrazito privlačne protioblike. Loči protioblike od oblik in jih z zvračanjem, zrcaljenjem ali vrtenjem (nobeno pačenje ni dovoljeno) formiraj v tri črnobele kompozicije:
– enkratno (manj elementov)
– ponavljajočo (več elementov v ritmih)
– alternirajočo (več elementov, ki spreminjajo lego, velikost, ipd, …)

Pri izvedbi naloge vključi že pridobljene izkušnje z ritmom, ravnotežjem, merilom … Še posebej bodi pozoren na kadriranje, npr,: kompozicija z živim robom ima lahko močnejšo vizualno pripoved.

Izvedba (rok 1. 4. 2015)
Tehnika izvedbe je poljubna: analogno ali digitalno, obvezen je le format izdelkov: 1:1 (180 × 180 mm), kvadratni. Kompozicijo naj obroblja tanka črna črta.

Na korekture prinesi vse tri kompozicije, vsako posebej sprintano na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 3. seminarska naloga: Merilo

Koncept
Zberi stvari, ki predstavljajo svet v malem, npr: figurice, igrače, kose vzorcev, …

Izvedba (rok 25. 3. 2015)
Fotografiraj te predmete tako, da spremeniš gledalčev občutek za merilo. Poizkusi postaviti predmete v zanje nevsakdanje okolje. Dvig ali spust kamere ponuja dramatične poglede. Izrez fotografije naredi tako, da dobiš dvomljivo oz. varljivo merilo predmeta na sliki.
Tehnika izvedbe je poljubna, obvezen je le format izdelkov: 3:2, pokončni ali ležeči je stvar osebne izbire.
Prva slika naj bo tista, ki spremnija merilo. Iz druge slika predmeta pa mora biti razvidna njegova absolutna velikost.
Na korekture prinesi dva printa na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 2. seminarska naloga: Ritem in Ravnotežje

Koncept
Najdi motiv iz katerega zgradiš 4 vizualne študije: dve sta podrejeni zakonitostim likovnega ritma, dve pa zakonitostim likovnega ravnotežja.

Izvedba (rok 18. 3. 2015)
Tehnika izvedbe je poljubna: analogno ali digitalno, obvezen je le format izdelkov: 3:2, pokončni ali ležeči je stvar osebne izbire. Če so kompozicije trodimenzionalne, jih fotografiraj.

Na korekture prinesi vsako od štirih študij posebej sprintano na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev predstaviš na skupinski razpravi v seminarju.

OI, 1. Seminarska naloga: Točka, linija, ravnina

Koncept
Naredi seznam pojmov, ki nimajo prave vidne podobe, npr. čustva (strah, upanje, jeza, pogum, zavist, …)

Izvedba (rok 11. 3. 2015)
Izberi si eno besedo. Uporabi točke in linije, da oblikuješ oz. konstruiraš to besedo razumljivo in ekspresivno obenem. Na voljo so fizične/analogne ali digitalne poteze in osebna gestikulacija. Če bo izdelek trodimenzionalen, ga fotografiraj.

Na korekture prinesi print na formatu A4. Podpiši se z imenom in priimkom. Svojo stvaritev boš predstavil na skupinski razpravi v seminarju.

OI, Izpitni projekt: 100 dni

Koncept
Začenši s četrtkom, 4. marcem 2015, izvedi oblikovalsko delo, ki si ga sposoben opraviti vsakodnevno. To rutino naredi prav vsak dan do petka, 12. junija 2015, ko bo zadnji dan projekta in boš delo zaključil točno s stoto ponovitvijo.

Edina omejitev in hkrati obveza izbranega delovanja je, da ga je treba v določeni obliki ponoviti vsak dan, in da mora biti vsaka ponovitev dokumentirana za predstavitev. Izbira medija in končna oblika predstavitve projekta sta popolnoma prosti.

Za predstavitev izpitnega projekta bo na voljo 7 minut v sklopu ustnega zagovora.

Nasvet
Pri načrtovanju vizualnega jezika izpitnega projekta in oblikovanju informacij, ki jih boš zbral s stodnevnim delom, se opiraj na znanja pridobljena na predavanjih in s seminarskimi nalogami.

Izpitni roki
15. junij 2015
22. junij 2015
23. junij 2015
31. junij 2015

Pamfletna vezava s 5 luknjami

Pamfletno vezavo formata pokončni A5 (pomanjšan za porezavo) izvedeš iz ležečih listov A4, ki jih natančno prepogneš, previdno preluknjaš in zašiješ kot kaže skica. Potem pa še previdno obrežeš po oznakah za porezavo.

Pamfletna_vezava_5_lukenj

Za izvedbo potrebuješ:
– kost za izravnavo pregibov, svinčnik za označevanje, šilo za luknjanje,
– večjo šivanko, debelejši oz. močnejši sukanec za šivanje,
– papirne sponke, ravnilo, olfa nož, podlogo za rezanje.

Spodaj si lahko ogledaš postopek luknjanja, zlaganja in šivanja.
How to make a book.

Zakaj Helvetica?

Objavljeno prvič v reviji Klik št. 90. julij 2007
Tipografija/O črkah.
Tekst: Domen Fras

Na svetu obstaja ogromno dokumentarnih filmov o nenevadnih živalih, nepojasnjenih skrivnostih, pomembnih dogodkih, zgodovinskih osebnostih, skratka o vsem mogočem. Razen o tipografiji. Takega filma ni. Oziroma natančneje: ga ni bilo, dokler ga ni posnel ameriški režiser Gary Hustwit.

Hustwit, zasvojen z dokumentarci, prihaja iz južne Kalifornije. Je bivši punker, založnik, neodvisni filmski producent nagrajenega filma o glasbeni skupini Wilco: I Am Trying to Break Your Heart in od nedavnega je tudi režiser. Helvetica je njegov prvenec. Razlog zanj je bil neverjetno preprost. Hustwit je želel videti film o tipografiji. O oblikovanju tipografij v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. A je v hipu dojel, da bi tak projekt vzel vsaj pet let trdega dela in se je osredotočil zgolj na Helvetico, pisavo, ki je pustila tako dramatične posledice v vizualni kulturi zahodnega sveta v drugi polovici 20. stoletja.

V popotovanjih skozi urbana središča ZDA, Anglije, NIzozemske, Nemčije, Belgije, Francije in Švice v objektiv svoje kamere lovi Helvetico v akciji in interakciji med ljudmi ob popolnoma vsakdanjih opravilih. Film po eni strani duhovito, po drugi pa skrajno dokumentarno in brez dodatnega komentarja prikazuje, kako tipografija naseljuje urbanizirane prostore. To, za dokumentarni film tako zelo nenavadno atmosfero, odlično dopolnjuje glasba, ki so jo posebej za glavno igralko Helvetico napisali The Album Leaf, Battles, Caribou, Chicago Underground Quartet, El Ten Eleven, Four Tet, Kim Hiorthøy, Motohiro Nakashima in Sam Prekop. Hustwit o Helvetici sicer pravi, da se mu je vedno zdela kot glasbeni film o tipografiji. A temu vendarle ni tako.

Na njegovo izhodiščno vprašanje: “zakaj? zakaj je pisava, ki jo je pred petdesetimi leti oblikoval malo znani Švicar Max Miedinger postala tako popularna, tako vseprisotna?” odgovarjajo legende grafičnega oblikovanja. kot so Erik Spiekermann, Matthew Carter, Massimo Vignelli, Wim Crouwel, Hermann Zapf, Neville Brody, Stefan Sagmeister, Michael Bierut, David Carson, Paula Scher, Jonathan Hoefler, Tobias Frere-Jones in mnogi drugi. Čeprav je Helvetica “nevtralna” pisava, je pogledov, mnenj, videnj, razlogov in teorij o njenem neizmernem uspehu v zadnjih 50 letih, še dosti več, kot je razpravljalcev v filmu in sleherni od njih doprinaša kamenček v mozaik odgovorov. Tak nedogmatski pristop je zagotovo ena največjih kakovosti tega filma, v katerem enoznačnega odgovora ni mogoče dobiti, niti ga ni pričakovati. Ravno na ta način in z mojstrskim obvladovanjem filmske govorice Hustwit predstavlja fenomen Helvetice preprosto in zelo edukativno.

Veselimo se, da tega odličnega dokumentarca ni posnel grafični oblikovalec, ampak font freak. Zato je film profesionalno popolnoma neobremenjen in absolutno gledljiv. Za oblikovalce je vsako vabilo k ogledu odveč, saj ga bodo želeli videli zavoljo prestiža in zato, da v odgovorih svojih idolov najdejo ustrezne argumente, ki jih zagovarjajo pri lastnem delu. Vsem ostalim pisočim in beročim, ki črke okoli sebe jemljejo kot samoumevne in ki jih morda tudi popolnoma nič ne zanimajo, pa tole Helvetico toplo priporočam. Svet okoli vas bo ostal enak, le videli ga boste popolnoma drugače. Uživajte. Jeseni tudi na DVD.

Helvetica, Dokumentarni film, 80 min. R: Gary Hustwit, 2007
Avtor članka sem bil prisoten na nemški premieri, 19. maja 2007 v Berlinu.